KJE TRENIRAMO
			Od začetka osemdesetih let je Rdeča dvorana dom rokometnih aktivnosti. V njej trenira in nastopa predvsem članska ekipa ŽRK VELENJE, mlajše oz. ostale selekcije pa trenirajo predvsem na šolskem centru Velenje in tudi v Rdeči dvorani. Kapaciteta: 1500 sedežev + 500 stojišč Max kapaciteta: 2500 sedežev GRADNJA, OTVORITEV IN ZGODOVINA RDEČE DVORANE Zaradi stalne rasti števila prebivalcev in vedno večjih potreb hitro razvijajočega se gospodarstva Šaleške doline so v Velenju gradnjo večnamenske dvorane načrtovali več let.
	Na pobudo takratnega župana občine Velenje Nestla Žganka so zamisli uresničili avgusta leta 1974. Nova dvorana naj bi bila namenjena predvsem za gospodarske prireditve, na katerih bi se predstavljalo velenjsko gospodarstvo na potrošniških sejmih, razstavah in drugih prireditvah, ena največjih slovenskih gospodarskih organizacij, Gorenje, pa naj bi imela v novi dvorani stalni razstaviščni prostor. Šele na drugem mestu so predvideli športne prireditve, čeprav je zanimivo, da je kmalu po otvoritvi dvorane takratni zvezni kapetan jugoslovanske rokometne reprezentance Ivan Snoj menil, da tako dobrih in primernih tal za športne prireditve, kot so v velenjski dvorani, še ni videl v nobeni športni dvorani širom sveta. Dvorana, v začetku so jo imenovali kar večnamenska dvorana, je zgrajena na t.i. pilotih s kovinsko konstrukcijo, njeno pročelje pa je obloženo z rdečimi plastičnimi elementi, zato se je kmalu prijelo ime Rdeča dvorana. Svojo neuradno otvoritev je dvorana s 4000 sedeži doživela v soboto, 11. oktobra 1975, ko so v njej pripravili proslavo ob prazniku takratne občine Velenje. Očitno je bila nova dvorana v Velenju zares potrebna, saj si je prvo prireditev v njej ogledalo 6000 obiskovalcev, čeprav je bilo uradno v njej prostora le za 4000 ljudi. Konec osemdesetih so resno razmišljali še o gradnji manjše montažne dvorane poleg Rdeče dvorane, ki naj bi služila za organizacijo stalnih in občasnih razstav, za skladišče, upravne prostore in za restavracijo. Do gradnje dvorane, ki naj bi imela do 2000 m2, pa ni prišlo nikoli. Po nekaj reorganizacijah in menjavi formalnih nazivov je po zakonu o zavodih 25. maja 1992 velenjska vlada potrdila osnutek odloka o ustanovitvi javnega športno rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana Velenje Osnovna dejavnost zavoda naj bi bilo upravljanje in vzdrževanje športnih objektov, to je velenjske Rdeče dvorane, zimskega in letnega bazena, športnih igrišč pod bazeni in športnega parka ob jezeru. Javni zavod naj bi torej zagotavljal prostorske pogoje izvajalcem občinskega programa športne rekreacije. Poleg tega pa naj bi bil javni zavod registriran tudi za nekatere stranske dejavnosti (storitve na področju športne in kulturne dejavnosti ter družbenega življenja, izvajanje gostinskih storitev, oddajanje poslovnih prostorov in storitve na področju reklamiranja). Leta 1989 so izvedli nekaj večjih prenovitvenih del v dvorani in odstranili tudi južno tribuno, tako da je bilo odslej igralnega prostora v parterju dvorane precej več, na balkonu nad nekdanjo tribuno pa so uredili teniško igrišče. Avgusta leta 1994 so ponovno izvedli večja vzdrževalna dela in obnovili 4365 kvadratnih metrov strehe, tesnenje svetlobnih kupol in ventilatorjev na strehi, obnovili tla, tribune, sanitarije, garderobe itd. Leta 1998 so v dvorani zamenjali tla. Položili so t.i. plavajoči parket in s tem zagotovili vrhunske pogoje za vse največje športne prireditve. V jubilejnem letu 2000 so popravili streho, uredili sanitarije in postorili še kaj, tako da lahko Rdeča dvorana mirno in smelo vstopi v svojih naslednjih petindvajset let. Leta 2004 so jo ponovno skoraj popolnoma prenovili, jo še nekoliko razširili, prenovili in povečali število garderob, zamenjali strojne in elektro inštalacije ter povsem obnovili zunanji del dvorane. Trinajst delavcev javnega zavoda upravlja Rdečo dvorano, bazene in mestni stadion Ob Jezeru, ki so v lasti Mestne občine Velenje.